Poletje je čas za drugačno učenje

Ko končno zazvoni zadnji šolski zvonec in se začnejo počitnice, si vsi oddahnemo. Otroci, učitelji, starši. 

Poletje! Čas brez budilk, brez ocen, brez urnikov. In z njim pride tudi misel: “Zdaj pa lahko izklopimo možgane.”

Ampak… ali jih res?

Ne, seveda ne! Se zgolj preklopijo – iz šolskega ritma v nekaj bolj naravnega. Nekaj tihega, nežnega, počasnega, v našem ritmu… a nič manj živega.

Če se zmoremo premakniti iz delovno naravnane miselnosti in zgolj opazovati otroka, ki ure in ure zliva vodo iz ene plastenke v drugo, gleda oblake ali sestavlja svet iz vej in kamenčkov – nam hitro postane jasno, da to ni izgubljen čas. To je učenje. To je doživljanje. To je svet, ki se gradi skozi čutila, ne skozi razlago.

Poletje je čas za drugačno učenje

Morda so možgani »na off« od snovi 7. razreda.

Ampak so čisto »na on« za:

• opazovanje,

• raziskovanje,

• čustva,

• odnose,

• naravo,

• tisoč majhnih vprašanj, ki nimajo pravih odgovorov.

Otroci se poleti naučijo več, kot se vidi na prvi pogled.
Naučijo se, kako je, ko ti je dolgčas.
Kako je, ko moraš počakati.
Kako se pogovarjati, kako reševati spore, kako nekaj najti, naumiti in postoriti sam.
In kako je, ko nekaj samo občutiš – brez da to razumeš. In da je to povsem ok.

Mini vaja čuječnosti za poletne dni

Za lažji preklop iz razumskega v čuječe in čuteče stanje, smo vam pripravili nekaj predlogov, kako se lažje povezati z občutji. 

Ko boste naslednjič skupaj zunaj – na travniku, ob vodi ali na sprehodu – poskusite za nekaj minut samo biti. Brez razlage, brez cilja. Samo s čutili:

• Opazovanje brez sodbe in zaključka: Kaj vidiš, če gledaš počasi?

• Občutenje brez odziva: Kaj čuti tvoje telo – pod nogami, na koži, v dlaneh? Tudi če kaj žgečka, zgolj opazuj ta občutek.

• Poslušanje: Koliko različnih zvokov slišiš, če samo poslušaš?

• Okušanje: Kakšen okus ima nekaj, kar zaužiješ vsak dan – če to okušaš res počasi?

• Vonjanje: Kako diši sveže pokošena trava, zrak po nevihti, kako diši poletje v tvojem kraju?

To je vaja brez pravil. Prav ničesar nam ni treba doseči. Zgolj občutiti, biti v trenutku, sami s seboj.

Poletje ni pavza. Ni prazen prostor brez znanja.
Je prostor brez pritiska. In v tem prostoru se dogaja največ.

Učenje, ki ostane. Doživetja, ki se zasidrajo.
Spomini, ki jih ne merimo z ocenami – ampak z občutkom v telesu.

Naj bo poletje točno to, kar mora biti:
počasno, igrivo, raztreseno, čudno, mehko in včasih celo dolgočasno.

Ker ravno tam se rodi tisto najbolj živo.

Čudovite počitnice vam želimo!
Ekipa YUNO - tvoja šola